Prejšnji dan sva se z Mojco odločili, da greva Simonu nasprot. Nasprot, na Debelo peč. V resnici sva si že v začetku nabrali precejšno prednost pred njim in Ano, ki sta naju počasi, nevede, da sva ju že zdavnaj prehiteli, dohajala.
Vzdušje je bilo že navsezgodaj TAPRAVO. Za tega je, kot ponavadi in kakor le ona to zna, poskrbela Mojca. Že na avtobusni postaji me je presenetila s fruštkom, potem pa sva v poskočnih ritmih nadaljevali proti gorjanski trgovini in nabavili malico za na pot. S Fredijem, Ferdijem, Ferdinandom, trenutno depresivnim Ford Fusionom, sva za Francelnom lovili ovinke na Pokljuko. Kmalu sva ugotovili, da Francel na žalost le ni Francel :'( Razočaranje sva kmalu pozabili in v Medvedovi konti navkreber parkirali najinega pacienta. Simonu & Ani sva še pustili sporočilce in jo mahnili proti planini Lipanci.
 |
| Simon požen, mi smo prpravlen! Ana pomaranča - na Simonovo & Anino žalost napisa nista uspela videt, ker sta štartala iz druge smeri |
Že na začetku najinega globokega razglabljanja o povsem običajnih zadevah, naju je suvereno prehitel starejši možak - taprav Francel iz Gorij :D, ki naju je že za naslednjim ovinkom tudi počakal, češ da ima nov kolk in da je precenil svojo, trenutno malce slabšo, pripravljenost. Na Lipanci nama je prijazni, Gorjanc, da se reče, častil kofe, potem pa smo se poslovili, Francel na Mrežce po mater'no duš'co (Thymus praecox), midve prot Simonu na Debelo peč.
 |
| V ozadju planina Lipanca |
|
|
|
Počasi sva hiteli, samo da naju Simon & Ana slučajno ne bi dohitela. Pa sva ju kmalu zaslišali nekje pod nama.
Hm, ali ju počakava? Se jima skrijeva? Naredva se, da greva že dol ;)
Nič, šli sva naprej. Čez Okroglež in naprej proti vrhu. Čas je kar hitro mineval ob raziskovanju gorskega sveta in življenja tam gor "nad" oblaki, med zelenimi macesni, v družbi krav, čmrljev, gorskih cvetlic in planincev, ki sva jih srečale na poti.
Da mater'no duš'co (Thymus praecox) navdno sušimo za čaj in da pel'n (Achillea clavenae) namakamo v šnopc, sem vedela že prej, da plahtica (Alchemilla mollis) služi blaženju krčev, do tistega dne nisem vedela. Mojca pozna vse in vsakogar, manjka ji samo še brada in lahko bi jo klicali Zlatko :P.
Med potjo sva bolj malo počivali, saj sva bili zaposleni tudi s klikanjem na sprožilec. Ena bolj, druga manj :)
 |
| Kosmata rit strica Čmrlja :) |
 |
| Ivanjščice (Leucanthemum ircutianum) |
 |
| Krava pod Okrogležem |
 |
| Vedno zeleni kamnokreč (Saxifraga aizoides) |
 |
| Dlakavi sleč (Rhododenron hirsutum) |
 |
| Izza vrhov se je prikazal tudi naš Očak |
 |
| Dosegli sva vrh (foto: Sprožilec Samo od Mojce) . . . |
 |
| . . . se razgledali po okoliških vrhovih (Triglav) . . . |
 |
| . . . in se spočili |
|
|
|
|
|
|
Na vrhu sva se mastili z grozdjem, nektarinami, jabolki, na pol že gnilimi bananami in najboljšimi piškoti iz gorjanske trgovine :D. Ko sva čakali Simona & Ano :P sva razposlali še nekaj sms-ov, da sva srečno prispeli na vrh, potem pa sva se počasi obrnili proti dolini. Nisva naredili več kot tisoč korakov, ko sta nama pot prekrižala, nihče drug kot, Simon & Ana :P. Otovorjena z zemljevidi sta zavzeto popisovala habitate pod vrhom Debele peči. Malo smo se podružili in seveda sva jima z Mojco pripravili presenečenje, katerega sta se najbrž najbolj razveselila. Pustili sva ju da dokončata šiht, midve pa sva jo ris'nle proti avtu.
 |
| V kraljestvu macesnov |
