Pridih MEDITERANA

Za vikend sem se vsedla na vlak in odpeljala proti nam, Slovencem, dragoceni obali. Skoraj najkrajši v Evropi, ki meri točno 43,157 km.

S seboj sem vzela "biciku", nekaj dobre volje in jo iz Kopra mahnila proti Izoli, kjer me je že čakala družba.

Utrujeni še od prejšnjega dne, v katerem so prekolesarili debelih 170 km, so me čakali pod izolanskimi borovci. Na žalost ali mojo srečo, se jim na veliki avanturi nisem mogla pridružiti. Se me je pa usmilil Anže in z mano prekolesaril nekaj manj kot 30 kilometrov po slovenskem primorju. 

Že v Portorožu sva se spraševala iz kje izvira njegovo ime. V mislih sva imela nekaj podobnega kot Porto = pristanišče, rose = vrtnica. Morda so pa včasih tu trgovali z rožami. Izbrskala sem, da ime Portorož/Portorose izvira iz 12. stol. v katerem je bilo zgrajenih veliko cerkva. Najstarejša med njimi je bila "Portus sanctae Mariae de Rosae". Našla pa sem tudi podatek, da je k takemu imenu doprinesla neka bizantinska ladja "Porotan", ki je v 13. stol. iz Sredozemlja prevažala tako imenovane "prodajalke ljubezni". 

Nisva se preveč ustavljala, zato "fotk" nimam ne vem kaj veliko, razen "telih" iz malo daljšega postanka v Piranu. Za moje pojme najlepšega slovenskega mesta.

 

Piran

Ozke ulice Pirana

 Tartinijev trg

Zvonik cerkve sv. Petra 

Piran, staro pristaniško mesto, ki leži na Piranskem polotoku in se konča z rtom Madona. Ime naj bi izviralo še iz časov, ko so po naših krajih strašili Kelti. In sicer bior-dun, kar, če prevedemo iz keltščine, pomeni kraj na griču. Obstaja tudi druga zelo verjetna razlaga, ki izhaja iz grške besede pyr = ogenj. Mesto naj bi namreč služilo kot svetilnik ladjam, ki so plule v bližnjo grško kolonijo Aegido, ki je bila na območju današnjega Kopra.

Nekaj zgodovne za zraven in v vednost za nasledjič, ko se bomo spet potepali po slovenski obali. Imeli smo se super. Kdaj bomo ponovili, ne vem. Upam, da čimprej.