...
Pasovi v kickboxu si sledijo po barvah, podobno kot pri karateju, jaz pa sem ga poimenovala kar pas preživetja za amaterja začetnika. Rumen pas je le nadgradnja prve stopnje (bel pas), katero smo mi kar preskočili. :)
Torej, pas preživetja. Zakaj tako ime? Dopade se mi. Pa ne samo to. Odkar se udejstvujem v tovrstni dejavnosti, sem spoznala veliko novih koristnih dejstev, ki mi bodo zagotovo prišla prav, ne le na ulici, ampak tudi v življenju. Pa bi si človek že mislil, da nekaj ni vredu z mano, da se pri vseh aktivnostih pod soncem spravim ukvarjati ravno z borilno veščino. Za povrh vsega z boksom?! Tudi sama nisem marala boksa, kaj pa sploh je bistvo tega, da namlatiš nasprotnika in mu polomiš nos? Nasilje ni odgovor. No, dokler nisem poskusila. Marsikdo bi rekel, to je to. V življenju se stalno borimo. Če želiš biti uspešen je odvisno od tebe, koliko si v svojo borbo pripravljen vložiti in kakšen je tvoj cilj, ki ga želiš doseči. Pomemben je tudi učitelj, ki te trenira, pripravlja na morebitne situacije, te spodbuja da si inovativen in da se znajdeš. Vendar v borbah si odvisen samo od sebe. Takrat ti ne pomaga nihče, samo vprašanje obstaja, koliko so te pretekle borbe pripravile in nekdanje izkušnje naučile. In potem padaš in se pobiraš. Vse dokler ne ugutoviš, da je preval eden od načinov da padec ublažiš in se postaviš nazaj na noge. Na tak način "laufa" naše življenje. Mar ne? Trening je potreben povsod, tako pri učenju kot pri reševanju vsakdanjih težav. Pomembne so nabrane izkušnje, največkrat tiste, ki so nas nekaj naučile.
Sicer nisem človek, ki podpira agresijo, pa vendar ena izmed stvari, ki jo imam pri kickboxu rada je ta, da vso jezo in slabo energijo, ki jo čez dan vlačim za seboj, pustim v telovadnici. Če ni to super kraj za tako stvar. Marsikdo bi mislil, da domišljija in izvirnost pri tem sploh nista pomembni. Vsaka kombinacija udarcev ju potrebuje, vsakič, ko ti ne uspeta je potrebno najti drugo, uspešnejšo kombinacijo. Ves čas se učimo, ves čas ustvarjamo. Še dobro, da jo kdaj "fašeš" po nosu, saj ti le to da vedeti, da si bil v trenutku nepripravljen. Pa potem stvar popraviš in nadgrajuješ. Saj, bistvo življenja je, da se ves čas učiš, pa če hočeš ali ne. Pomembno je kako to sprejmeš.
To so borilne veščine in veščine življenja. Navsezadnje si le niso tako različne. ;)
